»K poetičnosti fotografskega izraza Nataše Segulin v zadnjih ciklih veliko pripomore intenzivna svetloba, ki je pravzaprav postala osrednji protagonist njenih del.«
»LUMEN kot luč, svetloba, sreča, radost nekoč rojstev mnogih Primorcev in Istranov. Tukaj sem bila rojena jaz, eden od mojih dveh sinov in vsi moji prijatelji … Luč tudi kot upanje na boljši jutri.«
»Atmosfere trenutka pa ne gradi samo z učinki svetlobe in senc, ampak tudi s kontrasti med mehkobo senčnih obrisov in vertikalnimi grafizmi, za katerimi se polagoma odpira pogled v nedoločljiv prostor.«
»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«
»Lumen kot luč, svetloba in sreča ter radost ob rojstvu mnogih Primorcev in Istranov, tukaj sem bila rojena jaz in vsi moji ... luč tudi kot upanje na boljši jutri.«
»Vendar dela nikakor niso enopomenska, prav nasprotno: nedefiniranost minljivih svetlobnih oblik omogoča tudi nam, gledalcem, da v njih prepoznavamo asociativne podobe, ki vzdramijo naše misli.«
»Specifika je v tem, predvsem v odprtosti kolorita, barvitosti, v odprtosti linije, se pravi ležernosti, ki jo nosi sredozemski način življenja. Skratka svetloba je tista, ki je ključna. Kako opredeliti svetlobo? Zelo težko.«
»Podobe so prežete s svojevrstnim mirom in tišino, kar priča, da so odsev avtoričinih občutij, vtisov, razpoloženj, njenega navdušenja nad lepoto sveta – tudi kadar gre za nepoetične podobe kontejnerjev ali lesenih palet.«
»Restavriranje je sliki povrnilo intenzivno belo svetlobo, ki obliva celotno kompozicijo, in svetle ter prosojne Fra Angelicove barve.«
»Slikarjev barvni svet je optimističen, vedno v bohotni rasti, v svojih napetostih in magmatskih valovanjih lahko katastrofičen, a vedno ploden, obetajoč, intenziven – odraz ustvarjalnega nemira.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju